Tematski blok »Kibernetski psihopati« avgusta na programu Viasat True Crime
En sam všeček. Sporočilo, poslano prek aplikacije. Novo prijateljstvo, sklenjeno med igranjem spletnih iger. Ujemanje na aplikaciji za zmenke. To so vsakdanja dejanja, ki jih opravimo skoraj samodejno. Lahko pomenijo začetek novega odnosa, lahko pa postanejo tudi prvi člen v tragični verigi dogodkov. V digitalnem svetu storilcu ni treba vlomiti skozi vrata. Včasih je dovolj, da si pridobi zaupanje, spozna navade žrtve, prevzame nadzor nad komunikacijo ali ugotovi, kje se ta nahaja.
Avgusta program Viasat True Crime predstavlja tematski blok „Kibernetski psihopati", dokumentarni cikel, posvečen zločinom, pri katerih so internet, družbena omrežja, aplikacije za zmenke, platforme za sporočanje in mobilni telefoni odigrali ključno vlogo. Osrednja premiera cikla je dokumentarna serija v osmih delih, #Umor, ki jo dopolnjujejo dokumentarci TikTok: Viralni umor, Umor na prvi všeček, Ne oglašaj se na telefon in Lov na plenilce v spalnici.
Kibernetski kriminal najpogosteje povezujemo z vdori v računalniške sisteme, finančnimi goljufijami ali krajo spletnih računov. Tehnologija pa lahko storilcem pomaga tudi pri iskanju žrtev, pridobivanju njihovega zaupanja, spremljanju njihovega življenja in pripravi napada.
Obseg te grožnje še naprej narašča. Leta 2025 je FBI-jev Center za prijavo spletnega kriminala prejel več kot milijon prijav spletnih kaznivih dejanj. Večina se sicer nanaša na prevare in goljufije, vendar ti podatki jasno kažejo, kako pomemben prostor za delovanje je digitalni svet postal za storilce kaznivih dejanj.
Internet pa ima tudi drugo plat. Lahko omogoča zalezovanje, manipulacijo in nadzor, hkrati pa ohranja sporočila, lokacijske podatke, videoposnetke in zapise o spletnih dejavnostih. Digitalna sled, ki je storilec ni opazil ali uspel izbrisati, lahko postane eden najpomembnejših dokazov v kriminalistični preiskavi.
Osrednja premiera avgustovskega cikla je osemdelna dokumentarna serija #Umor. Vsaka epizoda obravnava resničen primer zločina, pri katerem so družbena omrežja, platforme za sporočanje, mobilne aplikacije ali druge digitalne sledi odigrale pomembno vlogo.
Vsaka zgodba se začne s prvo digitalno sledjo — pa naj bo to komentar, objava, sporočilo, posnetek ali všeček. Serija nato razkrije, kako so policisti analizirali digitalne sledi žrtev in osumljencev, rekonstruirali potek dogodkov ter identificirali storilca.
Predstavljeni primeri zajemajo umore Brecka Bednarja, Gabby Petito, Daisy De La O, Ane Abulaban, Nika Birda, Ellen Higginbottom, Gordona Sempla ter zakoncev Zohreh Sadeghi in Mohammada Milada Naserija. Njihove zgodbe vključujejo vse od spletnega navezovanja stikov z mladoletniki in kibernetskega zalezovanja do prisilnega nadzora, nasilja v družini in sporov, ki jih povzročajo družbena omrežja.
Premierna epizoda serije #Umor se začenja v ponedeljek, 3. avgusta, ob 21.00 in se nadaljuje vsak delavnik ob istem času.
Internet ljudem omogoča spoznavanje oseb, katerih poti se brez aplikacij za zmenke najverjetneje nikoli ne bi prekrižale. Britanski serijski morilec Stephen Port je to priložnost izkoristil in njegove zločine predstavlja dokumentarec Umor na prvi všeček.
Port je z mladimi moškimi stopil v stik prek spleta, jih povabil v svoje stanovanje, omamil z drogo GHB in jih spolno zlorabil. Njihova trupla je nato odvrgel v bližini svojega doma v vzhodnem Londonu.
Njegove žrtve so bili Anthony Walgate, Gabriel Kovari, Daniel Whitworth in Jack Taylor. Kljub podobnim okoliščinam smrti in majhni razdalji med kraji, kjer so bila odkrita njihova trupla, preiskovalci sprva niso povezali posameznih primerov. Portova zgodba tako razkriva ne le, kako lahko serijski morilec z digitalnimi orodji doseže eno žrtev za drugo, temveč tudi katastrofalne posledice, ki jih lahko povzročijo spregledane povezave med navidez nepovezanimi primeri.
TikTok: Viralni umor predstavlja primere, v katerih so kratki videoposnetki, komentarji in dejavnost uporabnikov na TikToku postali pomemben del preiskave.
Vsebina, ki je bila prvotno namenjena prijateljem ali sledilcem, lahko po tragediji dobi povsem drugačen pomen. Razkrije lahko odnose, spore in spremembe v vedenju storilca. V nekaterih primerih preiskovalcem pomaga rekonstruirati potek dogodkov, odkriti motiv ali ugotoviti, kdo je bil vpleten.
Serija gledalce opominja, da je podoba, ki jo ustvarjamo na spletu, običajno le majhen del resničnosti. Za navidez brezskrbnimi videoposnetki in skrbno urejenimi profili se lahko skrivajo nasilje, ljubosumje in naraščajoča grožnja.
Ne potrebuje vsak storilec napredne tehnologije. Dokumentarec Ne oglašaj se na telefon prikazuje primer lažnega klicatelja, ki je poklical številne restavracije s hitro prehrano po Združenih državah Amerike in se predstavljal kot policist. Z izkoriščanjem časovnega pritiska in navidezne avtoritete je vodje prepričal, da so pri mladih zaposlenih izvajali ponižujoče preiskave. V nekaterih primerih so se dogodki stopnjevali celo v spolne zlorabe.
Storilec ni prevzel nadzora nad računalnikom ali telefonom. Prevzel je nadzor nad ljudmi, ki so sledili njegovim navodilom, ker so verjeli, da govorijo s policistom. Gre za pretresljiv primer socialnega inženiringa ter dokaz, da najšibkejši člen pogosto ni naprava, temveč človek.
Dokumentarec Lov na plenilce v spalnici spremlja preiskave britanske Nacionalne agencije za boj proti kriminalu (National Crime Agency), povezane z Matthewom Falderjem, Abdulom Elahijem in Anthonyjem Burnsom. Storilci so na spletu iskali ljudi, dovzetne za manipulacijo, pridobili kompromitirajoče posnetke in drugo občutljivo gradivo, nato pa žrtve z njim izsiljevali ter jih še naprej zlorabljali.
Falder, univerzitetni predavatelj in diplomant Univerze v Cambridgeu, je svojo kriminalno dejavnost dolga leta skrival za zaslonom. Priznal je krivdo za 137 kaznivih dejanj. Njegov primer kaže, kako lahko občutek anonimnosti opogumi spletne plenilce, hkrati pa tudi, kako lahko natančna analiza digitalnih dokazov preiskovalce nazadnje pripelje do osebe, ki se skriva za spletnim računom.
Tematski blok »Kibernetski psihopati« prikazuje svet, v katerem za skoraj vsakim zločinom ostane tudi digitalna sled. Internet je lahko past, sredstvo nadzora in pot, po kateri storilci pridejo do svojih žrtev, hkrati pa tudi pomemben vir dokazov, ki pomaga pri iskanju pogrešanih in odkrivanju storilcev.
Oddaje gledalcem pomagajo prepoznati spletno navezovanje stikov z namenom zlorabe, zalezovanje, manipulacijo, lažno predstavljanje avtoritete in nevarna vedenja na aplikacijah za zmenke. Obenem opozarjajo, da nas zaslon ne ločuje od resničnega sveta. Eno samo sporočilo lahko povzroči resničen strah, spletna obsedenost lahko preraste v fizično nasilje, na videz nepomemben videoposnetek pa lahko postane ključni dokaz v preiskavi.
Ti dokumentarci ne želijo le pretresati gledalcev. Opozarjajo na nevarnosti, ki se skrivajo v digitalnem svetu, ter ozaveščajo o tveganjih sodobne tehnologije. Hkrati pa pokažejo, da lahko prav tehnologija, ki jo storilec uporabi za izvršitev kaznivega dejanja, preiskovalcem nazadnje pomaga razkriti resnico.
Tematski blok »Kibernetski psihopati« bo na sporedu vsak delavnik od 3. do 14. avgusta ob 22.00 — na programu Viasat True Crime.
Vse pravice pridržane © 2026 VIASAT TRUE CRIME